Pravnica.net

Torej, odpiram novo temo za marčevski izpit.

Mi zna kdo povedati, če je za izpit potrebno vedeti naslednje iz knjige Uvod v pravoznanstvo:
- od 128 do 132 - Heglovo pojmovanje države,
- od 142 do 144 - Država kot (biološki) organizem - organske teorije?

Glede na to, da je izpit v ponedeljek, 12.3., bi znal kdo napovedati, kdaj bodo razglasitve in ustni? Že isti teden ali šele naslednji?

Hvala za odgovore

Teh organskih teorij (al karkoli že ) ni potrebno znati, za Hegla naj pa kdo drug pove.
Glede ustnih pa ne znam napovedati, januarja so se začeli šele en teden po izpitu, pa nas ni neki ful veliko pisalo..

Ali zna kdo napisati kaj uporabnega o morali kot formalnem pravnem viru?

Če si pravilno razlagam tisto kar je zpisano v skripti, potem se morala kot formalni pravni vir pojavla pri blanketnem pravnem urejanju, tj. kjer so pravna pravila delno odvisna od moralnih pravil, ter se pravo na njih sklicuje (gre za primere zlivanja pravnega pravila z moralnim pravilom), drugi primer pa je morala kot vodilo kako je treba pravna pravila izvševati. Če se takšno vodilo formulira v obliki načela ali pravila splošnega pravnega akta, gre lahko v tem primeru tudi za formalni pravni vir.

Morala kot materiali pravni vir pa se izraža pri pravodajnem postopku (zakonodajni postopek), kjer postavodajalec (zakonodajalec) pri sprejemanju splošnega pravnega akta (zakona) oz. oblikovanju vsebine splošnih in abstraktnih pravnih pravil upošteva moralne norme, ki so večinsko sprejete v družbi. V takšnem primeru gre za pozitivno moralno vrednotenje prava, ki je nujno saj prispeva k njegovi učinkovitosti.

ok hvala...kako pa bi argumentiral, zakaj morala ni najboljša kot formalni pravni vir? Ker je fleksibilna in kot takšna ni najboljša podlaga za pravna pravila, ki so toga, vnaprej določena itd.?

Ja. Nikjer izrecno ne piše kakšne so dejanske prepreke da morala ni prisotna v pravu več kot je. Tako da jaz bi se vsekakor orientiral po teh merilih razlikovanja med moralo in pravom. Torej omejena uporaba morale v pravu bi bila verjetno zaradi njene tehnične nedovršenosti, ker temelji na vedenju in ravnanju, ki je del človekove notranjščine, predvsem pa zato ker je v morali preveč kontradiktornosti, torej je družbeno razpršena (kar je za nekoga moralno ne pomeni da je to tudi za koga drugega), pomembno lahko na to vpliva tudi narava moralne sankcije, ki nima prisilne oblike, ter ni vnaprej predvidena. Tako da jaz bi se oprl na te kriterije, nevem pa če je to pravilno.

Morala je skupek vrednot, ki so del individualne druzbene zavesti ter opredeljujejo kaj je za cloveka dobro in kaj slabo, kaj je humano in kaj nehumano. Na temelju teh vrednot morala izreka vrednostne sodbe, s katerimi ocenjuje clovekovo ravnanje kot dobro ali slabo.
Morale ne dojemamo samo z razumom kot pravo, ampak s celotnim clovekovim bistvom. Pravna sankcija je vnaprej dolocena, pogoji za nastop morajo biti ugotovljeni v posebnem postopku, moralna sankcija pa je tezko predvidljiva in dolocljiva, njen nastop je spontan (moralna sankcija je dvojna – osebna raven, druzbena raven). Pravo je nacrtno oblikovano, morala pa nastaja postopoma in kot spontano ponotranjanje moralnih pravil. Morala ni vpeta v toge forme, ki naj bi utrjevale njeno vsebino ampak je elasticna. Je v nasprotju s pravom kot racionalno tvorbo tudi iracionalna in emocionalna. Temeljna funkcija prava je da vnasa v druzbo red, temeljna funkcija morale pa, da zagotavlja clovecnost.
Najboljsi formalni pravni vir ni zaradi tega, ker ni nacrtno oblikovana, ni kodificirana, sankcije so tezko predvidljive in dolocljive in tudi njihov nastop je spontan.
Poleg tega pa morala v pluralistični družbi ni enotna, v nasprotju s pravnim redom, ki mora biti enoten za vse državljane oziroma pripadnike družbe.

To mam js še od lani nekje shranjeno, nisem jaz pisal, sam bi sicer še dopolnil, predvsem blanketno urejanje bi še omenil, čeprav morala ne nastopa zgolj v tej obliki, ampak predvsem kot materialn podlaga formalnih zakonov, ker brez podlage v morali zakoni kot taki ne bi imeli svojega pravega učinka v družbi in bi omajali moč prava. Upam da vama pomaga.

Svetujem, da na izpitu ne pišete takih romanov, važen je odgovor na tisto, kar vprašanje zahteva od tebe.

Imam dve vprašanji. V pondeljek je izpit js se pa do dons delala ustavo in mam sam dva dni za ta UVP
1. razlika med pogodbeno teorijo in platonom
2. temelje značilnosti platonovega pogleda na državo
Hvala =D

Mi lahko kdo pove, kolk časa ponavadi poteče potem do ustnih?

A so ustni takoj po razglasitvi v seminarju al kak gre tole?

Tnx!
Veliko sreče ju3 vseeem

Ustni so takoj po razglasitvi, je pa čisto od roka do roka odvisno, kdaj razglasitve so. Januarja nas ni pisalo veliko pa so bile razglasitve šele čez en teden.

In vsem nam ogromno sreče in znanja jutr, ja!

Jaz se nadejam upanja, da je Aleško sestavil prijeten test. Srečno!

A 100% on sestavlja? Kako pa to veš?
Potem bi bilo fajn bolj podrobno pogledat vaje, ne?

Ja, po mojem bo res on. Kdo drug pa še kej dela na tem faksu, razen docentov.

Sem jaz prav razumel da imaš pri pravoznanstvu ustnega samo če si med 5-6, drugače pa je že direkt pozitivno?

Ne, ustni je obvezen.

Eh... škoda, sem se že veselil

Kako je jutri z ustnimi, ker je že danes napisal skupine..kaj če ne dosežeš 5,5t? Prideš vseeno da ti pove da ne boš opravljal?

je tle kašna dobra dušca da bi povedla svoje odgovore na kratko? da vidim če sm zadela bistvo usaj

A kdo ve, kje je objavljen seznam za ustne. Ker je Novak obljubil, da bodo na spletu...jst jih ne najdem.

Ne, nikjer ni objavljeno. Ne moreš, da verjameš...

UVP-razglasitev
UVOD V PRAVOZNANSTVO

RAZGLASITEV REZULTATOV PISNEGA DELA IZPITA

Razglasitve bodo potekale po naslednjem razporedu:

od Ameti do Ivić v četrtek, 15. marca, ob 8.30 v seminarski sobi 3,

od Javornik do Podjed v četrtek, 15. marca, ob 8.00 v seminarski sobi 3,

od Posavec do Žagar v torek, 13. marca, ob 12.00 v seminarski sobi 5.

Evo moje odgovore kolikor se spomnim. Prosim pokomentirajte, da vidimo kje približno smo glede ustnih

1. Narodna suverenost. Potem se ne spomnim kako točno sem opisala. Drugi dve vrsti suverenosti sem dala notranjo in zunanjo državno suverenost.

2. Se ne spomnim točno...

3. Klasične pravne praznine so nepopolnosti v zasnovi in izvedbi zakonske ureditve. Ugotavljamo jih z argumentum a contrario. Zapolnjujejo jih sodniki z argumentum a simili ad simile; analogia intra legem, analogia legis... nekaj takega.

4. Aristotel opisuje izravnalno in razdeljevalno pravičnost. Ne spomnim se katero sem dala za kateri primer.

Kako ste pa drugi odgovarjali?

Jaz sem dal identične odgovore na 1 in 3 vprašanje in dobil 1.5 pike pri vsakem od 2


Drugače pa danes na torkovih razglasitav samo 4 prišli do ustnih.

Kdo je pa imel danes ustne?